Sklop: Kondenzator, ki se uporablja v sklopnem vezju, se imenuje sklopni kondenzator. Ti kondenzatorji se pogosto uporabljajo v uporovno{1}}kapacitivnih (RC) sklopljenih ojačevalnikih in drugih kondenzatorsko-sklopljenih vezjih, kjer služijo za blokiranje enosmernih signalov, hkrati pa omogočajo prehod izmeničnih signalov.
Filtriranje: Kondenzator, ki se uporablja v filtrirnem vezju, se imenuje filtrirni kondenzator. Ti kondenzatorji se uporabljajo v filtrih napajanja in raznih drugih filtrskih tokokrogih; filtrirni kondenzator deluje tako, da odstrani signale znotraj določenega frekvenčnega pasu iz sestavljenega signala.
Ločitev: Kondenzator, ki se uporablja v ločilnem vezju, se imenuje ločilni kondenzator. Ti kondenzatorji se uporabljajo v napajalnih linijah enosmernega toka več-stopenjskih ojačevalnikov za odpravo škodljive nizko{2}}frekvenčne povezave med posameznimi stopnjami ojačevalnika.
Dušenje visoko-frekvenčnega nihanja: Kondenzator, ki se uporablja v -vezju za dušenje visokofrekvenčnega nihanja, se imenuje kondenzator za dušenje. V ojačevalnikih z-zvočno negativno{3}}povratno povezavo se ta vrsta kondenzatorja uporablja za zatiranje potencialnega-visokofrekvenčnega-nihanja, s čimer se odpravi visoko-cviljenje ali povratni šum, ki bi sicer lahko nastal v ojačevalniku.
Resonanca: Kondenzator, ki se uporablja v resonančnem vezju LC, se imenuje resonančni kondenzator. Ti kondenzatorji so bistveni sestavni deli tako v vzporednih kot v serijskih resonančnih vezjih LC.
Obvod: Kondenzator, ki se uporablja v obvodnem vezju, se imenuje obvodni kondenzator. Kadar vezje zahteva odstranitev signalov znotraj določenega frekvenčnega pasu, se lahko uporabi vezje obvodnega kondenzatorja. Odvisno od frekvence signalov, ki se zaobidejo, so ta vezja razvrščena v obvodna vezja s-polnim spektrom (zaobidejo vse AC signale) in visoko{3}}frekvenčna obvodna vezja.
Nevtralizacija: Kondenzator, ki se uporablja v nevtralizacijskem vezju, se imenuje nevtralizacijski kondenzator. Ti kondenzatorji se uporabljajo v visoko-frekvenčnih (HF) in srednje{2}}frekvenčnih (IF) ojačevalnih stopnjah radijskih sprejemnikov ter v HF ojačevalnikih televizijskih sprejemnikov, da preprečijo samo-nihanje.
Čas: Kondenzator, ki se uporablja v časovnem vezju, se imenuje časovni kondenzator. Ti kondenzatorji se uporabljajo v tokokrogih, kjer je nadzor časa dosežen s polnjenjem in praznjenjem kondenzatorja; kondenzator služi za določanje velikosti časovne konstante vezja.
Integracija: Kondenzator, ki se uporablja v integrirnem vezju, se imenuje integrirni kondenzator. V vezjih za ločevanje sinhronizacije terenskih{1}}sistemov za skeniranje (kot so tisti v video zaslonih) se ta vrsta kondenzatorja uporablja za ekstrakcijo vertikalnega sinhronizacijskega signala iz sestavljenega sinhronizacijskega signala.
Diferenciacija: Kondenzator, ki se uporablja v diferencialnem vezju, se imenuje diferenciacijski kondenzator. V prožilnih vezjih se za ustvarjanje ostrih-koničnih prožilnih signalov uporablja diferencialno kondenzatorsko vezje za pridobivanje teh ostrih impulzov iz različnih vrst vhodnih signalov (predvsem pravokotnih impulzov).
Kompenzacija: Kondenzatorji, ki se uporabljajo v kompenzacijskih vezjih, se imenujejo kompenzacijski kondenzatorji. V tokokrogih za kompenzacijo nizkih frekvenc kasetnih plošč se ta vrsta -kompenzacijskega vezja za nizke frekvence uporablja za povečanje nizko{2}}frekvenčnih komponent v zvočnem signalu za predvajanje; nasprotno pa se visoko{3}}kompenzacijska vezja uporabljajo tudi za visoko{4}}frekvenčne signale.
Bootstrapping: Kondenzatorji, ki se uporabljajo v zagonskih vezjih, so znani kot zagonski kondenzatorji. Izhodne stopnje običajnih močnostnih ojačevalnikov OTL (Output Transformerless) uporabljajo to vrsto zagonskega vezja za rahlo povečanje amplitude pozitivnega pol{1}}cikla signala prek pozitivne povratne zveze.
Crossover: Kondenzatorji v križnih vezjih se imenujejo crossover kondenzatorji. V omrežjih križanj zvočnikov avdio sistemov se ta vezja uporabljajo za zagotavljanje, da visoko{1}}zvočniki delujejo znotraj visoko-frekvenčnega pasu, srednje-zvočniki delujejo znotraj srednje-frekvenčnega pasu in nizko-frekvenčni gonilniki delujejo znotraj nizko-frekvenčnega pasu.
Kapacitivnost obremenitve: To se nanaša na efektivno zunanjo kapacitivnost, ki v povezavi z resonatorjem iz kvarčnega kristala določa resonančno frekvenco obremenitve. Običajne standardne vrednosti za kapacitivnost obremenitve vključujejo 16 pF, 20 pF, 30 pF, 50 pF in 100 pF. Obremenitveno kapacitivnost je mogoče ustrezno prilagoditi na podlagi posebnih zahtev; s takšnimi prilagoditvami se lahko delovna frekvenca resonatorja običajno nastavi na njegovo nominalno vrednost.